PRVA BERILA Z VSEGA SVETA
Povzeto po knjigi Moje prvo berilo, avtorja Marjana Marinška iz leta 2000
"Knjiga je luč, neznanje je tema!"
Včasih dostop do luči ni bil tako enostaven. Od prve tiskane knjige je minilo kar nekaj stoletij, preden je obveljalo spoznanje, da je šolskemu novincu potrebna posebna knjiga, ki naj bi ustrezala stopnji otrokovega duševnega razvoja. Tako se je rodila ena najnežnejših in najbolj čudovitih ter monumentalnih vezenin glasov, besed in simbolov, ki vodijo prvošolce po vsej zemeljski obli v areno pismenega sporazumevanja med ljudmi.
Zato vsi narodi sveta storijo vse, da bi bila ta drobna, a dragocena knjiga čim boljša, čim popolnejša in karseda mikavna radovednim otroškim očem. Pri tem pa ne pozabimo, da so prva berila bolj ali manj odvisna od notranje zgradbe jezika, za katerega so napisana, učnih metod, poligrafskih možnosti ter narodove mentalitete.
Sodobno berilo naj bi ustrezalo vsebinskim didaktično-metodičnim, estetsko-tehničnim, psihološkim, pedagoškim, jezikovnim in tudi idejno-družbenim zahtevam vsakokratnega časa.
Jezikoslovni vidik
Nekateri zbirajo prva berila predvsem zaradi različnosti jezikov. Raznolikost in edinstvenost v svetu prvih beril sta v resnici vredni občudovanja.
Danes je na svetu znanih več kot tisoč jezikov, večina samo govorjenih.
Po številčnosti uporabnikov določenega jezika je na prvem mestu kitajščina, sledijo angleščina, španščina, hindujščina, arabščina, bengalščina, ruščina, portugalščina, japonščina, nemščina, francoščina , idr.
> Na Kitajskem, eni največjih držav na svetu, govori milijarda ljudi en sam jezik, na otoški Papui-Novi Gvineji z okoli z okoli 4 milijone prebivalcev pa govorijo okoli tisoč jezikov, kar je ena petina vseh jezikov na svetu.
> Večina abeced ima 25-30 črk, havajščina pa le 11 in eno pomožno. Večina abeced ima pet samoglasnikov (a, e, i, o, u), otroci na Tajskem pa se jih morajo naučiti kar 32.
> Angleščina ima 283 nepravilnih glagolov, turščina samo enega, esperanto nobenega.
> V tabasaranščini (Dagestan) je 48 samostalniških sklanjatev, v slovenščini imamo 11 sklanjatev (4 moške, 4 ženske in 3 srednje).
> V slovenščini so 3 osebe (jaz, ti, on), v kabardijanščini (Rusija) pa 28.
> V jeziku tangma (Papua-Nova Gvineja) sta samo dve besedi za barve: “muli” pomeni vse, kar je črno in zeleno, “mola” pa vse, kar je belo, rdeče in rumeno.
> Po slovensko štejemo takole: 93 = 3 in 90; po francosko: 93 = 4 krat 20 in 13; v jeziku ainu pa 23 = 2 krat 20 minus 7 in 10.
Berila iz nekdanje Jugoslavije
Jugoslavija je bila skupnost številnih narodov in različnih jezikov. Uradno so govorili tri jezike: srbohrvaškega, slovenskega in makedonskega.
Za pisavo so v Sloveniji in na Hrvaškem uporabljali latinico; v Bosni in Hercegovini, Vojvodini in na Kosovem delno latinico, delno cirilico; v Srbiji, Črni gori in Makedoniji pa pretežno cirilico.
Na območjih, kjer so živele narodne manjšine, so v šolah poučevali tudi v njihovem jeziku in imeli za ta namen ustrezna prva berila.
Jeziki v severno- in zahodnoevropskih prvih berilih
Za Evropo so značilni najrazličnejši metodološki pristopi učenja branja in pisanja.
Nemško govoreče dežele uporabljajo latinico. Šole imajo na izbiro dokaj široko paleto beril. Ta prva berila so močno usmerjena v postopek celih stavkov in se izogibajo političnih vsebin.
Severnogermanska jezikovna skupina obsega: švedski, danski, norveški, ferski in islandski jezik, ki so si med seboj v sorodu.
K zahodnogermanski jezikovni skupini spadajo še: nemški, angleški, flamski, frizijski in nizozemski jezik ter keltski jeziki: irska in škotska gelščina, valižanski in bretonski jezik.
Romanske dežele in folklorna retroromanščina
V romanskih deželah govorijo italijansko, francosko, provansko, špansko, katalonsko, portugalsko in romunsko. Vsi imajo skupni izvor v latinščini.
K romanskim jezikom štejemo tudi retroromanščino, čeprav ima neke vrste keltske in ilirske vplive, morebiti celo etruščanske.
Retroromanski jezik govorijo v petih različnih narečjih: sursilvanščini in sutsilvanščini, putér, vallader in surmerinščina.
Evropski jug in vzhod
V južni Evropi poleg grščine izstopata še malteščina in turščina.
Malteščina je severnoarabski jezik in eden redkih iz arabskega jezikovnega kroga, ki nima arabske pisave. Njihovo prvo berilo Id-denfil, kar pomeni “delfin”, zgovorno priča, na kakšnem otoku živijo prebivalci Malte.
Turški jezik spada k altajski jezikovni družini, ki se je od arabske pisave poslovila po zaslugi reformatorja Kemala Atatürka.
K slovanskim jezikom spadajo: beloruski, bolgarski, bošnjaški, češki, hrvaški, lužiškosrbski, makedonski, poljski, slovaški, slovenski, srbski, ruski in ukrajinski jezik. Cirilico uporabljajo v Rusiji, Bolgariji in nekdanji Jugoslaviji.
Države nekdanje Sovjetske zveze
Nekateri mali narodi na severu Rusije (skupaj 26) so šele v 20. stoletju dobili svojo prvo tiskano knjigo. Iz časov nekdanje Sovjetske zveze obstaja posebno skupno prvo berilo, v katerem je navedeno, da je napisano za severne narode.
Poleg slovanskih jezikov so na območju nekdanje Sovjetske zveze veliki jeziki še gruzinščina ter turkmenščina in uzbekščina.
Prva berila iz nekdanje Sovjetske zveze so bila moralno in politično zasnovana v propagandnem duhu totalitarnega sistema. Država je imela absolutni monopol nad prvimi berili, zaradi česar so bila očiščena vsakršnih religioznih odsevov.
Po razpadu sovjetskega imperija so ruska berila dosti bolj sproščena, kvalitetnejša in živobarvna.
Jeziki Bližnjega vzhoda
Vse dežele severne Afrike ter Bližnjega in Srednjega vzhoda govorijo in pišejo v arabščini. Izjeme so le Izrael, Iran in Afganistan. Arabščina je semitski jezik, ki ima različne oblike.
Za prva berila arabsko govorečih dežel so značilna močno poudarjena nacionalna čustva, preproste moralne kreposti in želeni načini obnašanja, kot so vljudnost, čistoča, pripravljenost pomagati. V berilih je zelo pogost prizor otrok z mahajočimi zastavami.
V Izraelu govorijo in pišejo enega najstarejših jezikov na svetu, hebrejščino.
Indijski podkontinent - osemsto jezikov
Uradno je v Indiji 15 glavnih jezikov, ki imajo tudi svojo pisavo, neuradno pa še okoli osemsto jezikov in dialektov, ki se pretežno uporabljajo samo v pogovoru. Uradni jezik v Indiji je tudi angleščina.
Vse indijske jezike pišejo od leve proti desni, izjema je le urdujščina, ki jo pišejo od desne proti levi, knjige pa se obračajo od zadaj naprej.
Čez vsa indijska prva berila se vleče povezanost hinduizma z državnim sistemom vzgoje.
Jeziki v deželah vzhajajočega sonca
Skoraj milijarda in tristo milijonov ljudi v tem delu sveta govori kitajski, korejski in japonski jezik.
Kitajščina je tonski jezik, kjer različne višine tonov razlikujejo pomene različnih besed, ki imajo enak izgovor. Pisava je ideografska.
Japonska prva berila so na prvi pogled podobna kitajskim, jezik pa ni prav nič soroden. Pišejo od zadaj naprej in od zgoraj navzdol.
Korejščina je po slovnični zgradbi bolj podobna japonskemu kot kitajskemu jeziku. Besede pišejo v značilnih parnih kombinacijah – zlogovnih znamenjih.
Jeziki črne Afrike
V Afriki je še vedno blizu tri četrtine prebivalstva nepismenega. Za otroka je velika sreča, če sploh lahko gre v šolo, kajti v Afriki hodi v šolo manj kot tretjina otrok, starih od šest do šestnajst let.
Jezikovno gledano je Afrika zelo kompleksna. Glavni jeziki so na primer havščina v zahodni Afriki, lingala v kongoškem bazenu in svahilščina v vzhodni Afriki.
Etiopija, najstarejša afriška samostojna država, je že od 4. stoletja pretežno krščanska dežela in ima kot edina afriška država samostojen sistem pisanja.
Obe Ameriki - trije večji jeziki
V Združenih državah Amerike je nepregledno število raznih prvih beril, ki jih izdajajo ugledne pedagoške založbe. Posebnost pa je slabo branje v razredu. Vzroki za učne težave bralno šibkih šolarjev so v socialnem izvoru in ogromni porabi medijev. Težave v branju povzroča tudi “črna angleščina” kot ena izmed dialektov tega velikega jezika.
Ameriška angleščina je glavni jezik, poleg nje pa veliko ljudi govori še špansko, oziroma priseljene jezike. Najvišji vzgojni cilj je v obliki individualizirane vzgoje.
Vsa Srednja in Južna Amerika govorita špansko, Brazilija pa portugalsko. Izjema so stari kreolski jeziki, kot papiamentu.
Avstralija, Oceanija in upor na ladji Bounty
V teh deželah je sistem vzgoje in izobraževanja podoben zahodnoevropskemu. Tudi vzgojni cilji so podobni. Političnih ambicij v teh berilih ni.
V Avstraliji je uradni jezik angleščina. Prva berila so podobna angleškim in pogosto sestavljena iz serije številnih drobnih knjižic, posebej za abecedo in posebej za berila.
Leta 1789 so uporniki z ladje Bounty v vodah južnega Pacifika v čoln strpali kapitana in del posadke, ki se ni uprla, ter ju prepustili morju. Devet angleško govorečih upornikov se iz strahu pred kaznijo ni hotelo vrniti v Anglijo. Naselili so se na otoku Pitcairn in živeli skupaj z devetnajstimi Tahitijci. Sčasoma se je med njimi razvil mešani jezik – kreolščina na podlagi angleščine, ki jo še danes govorijo na tem otoku in na otoku Norfolk, nekoliko bližje avstralski obali.
